Pogrešam tiste čase,
se še spomniš kdaj na njih?
Zdaj jaz tavam v temi,
ker čakam na ljubezen,
da iz tebe zažari.
Nate čakal bom do konca dni.
Še pomnim tisti prstan,
ta obroček iz zlata,
davno sva se že razšla.
Odšel si, vzel mi pesmi,
zdaj ostal je le refren,
ga prepevat zate več ne smem.
Kakor burja bi čez morje te iskal,
nosil rože zate vse bi dal.
Kje so zdaj dnevi
tisti v jeseni,
ko skupaj sva skakala v listje?
Kje so poljubi?
Jaz bi jih ‘mel, če –
tudi ljubiti ne bi smel.
Pogrešam tiste čase,
so odšli za vekomaj.
Dragi spomniš se še kdaj?
Zašla sva v neznano,
čez poljane v drugi kraj,
zdaj bo vedno žalosten moj maj.