Visoko na nebu čmrlj leti,
Pod njim se skupina skavtov podi,
Ob tabornem ognju, sredi šotorov,
Postavljenih ob robu zlatih borov.
Vsak je vsakemu brat,
vsak se z vsakim hoče igrat,
s kitaro v roki poskuša si pet
in kakšno skavtko (skavteja) v srček zadet.
Nihče naj ne moti teh ljudi, k naravi in Bogu so prišli,
Da bi bogastvo svoje delili, si nove prijat’le pridobili.
Vsak je vsakemu brat,
vsak se z vsakim hoče igrat,
s kitaro v roki poskuša si pet
in kakšno skavtko (skavteja) v srček zadet.
In ko mrak pade dol na zemljo, okoli ognja vsi se zbero,
V njihovih srčkih razleti se kamen, na koncu vsi zapojejo: amen!