Na ta večer od daleč opazujem ljudi.
Lahko te vidim tudi kadar ni več luči.
Ledeno mrzle roke hladijo srce,
le to bo pregorelo od tvojih besed.
Tukaj ti si sama, jaz sem tam, ponudiva si telo.
(Telo, telo, telo)
Dajva, dajva dol svoje maske, ljubiva se takoj.
(Takoj, takoj, takoj)
Ostala boš ti, ostal bom jaz,
nastalo bo tisoč najlepših pesmi.
Ostala boš ti, ostal bom jaz
in najlepši čas.
Ostala boš ti, ostal bom jaz,
nastalo bo vse kar sem kdaj želel si.
Ostala boš ti, ostal bom jaz
in najlepši čas.
Samo da ne okrutiva kar imava v očeh,
le malo manj sumljiva zavrtiva ta svet.
Potem v noč izgineva kakor vihar
in za seboj pustiva kar nama ni mar.