Junak jezdi v daljavo
v boj za svoje ljudi
mala deklica žalostno poje
v zadnji pozdrav saj ne ve
kdaj mu spet pade v objem in ne ve
ali sploh še v tem življenju.
O le glej mladi bojevnik
razum naj vodi pogum
mlaj je poslednja luč pred viharjem
kopij in ostrih sekir, v zraku lebdijo
imena za plen, sliši se prvi nemir.
Junak se je vlegel na zemljo polno krvi
sama deklica s sklonjeno glavo nosi
cvetove v spomin, skrivljeno jeklo počiva na tleh, KONEC je VSEGA in KONEC VSEH!