Neprijetna je oddaljenost od tu,
do zaupanja v te ljudi,
za katere tudi ubijal bi (ubijal bi),
dokler jim sovražnik ne zaspi.
Vse kar smo imeli je izginilo in ti,
nož v hrbet zdaj nam bi zasadil,
krivo vero si nekje pobral (si nekje pobral),
in vse nas izdal.
Zdaj od mene kradeš dnar za te živali,
na obrazu tvojem vrag ki bi mi,
spustil metek med oči,
za ime heroja,
to ime ki ni vredno nikjer.
In to grize me naprej,
v zmago zrem a ti ob men,
a naslednji dan,
vse je to zaman,
ko boli o tebi ni,
niti sledu.
Vsaka moja žalost tebi da sijaj
v meni smeh a ti oči rosiš naskrivaj
vse prekleto bi na mene zlil bi na mene zlil
ponos svoj krepil.
Brez olike si obsojen na obup,
v moje žile se zažreš kakor strup,
naše sanje bi prodal,
za ime heroja,
to ime ki ni vredno nikjer.
In to grize me naprej,
v zmago zrem a ti ob men,
a na koncu.
Vsaka moja žalost tebi da sijaj,
v meni smeh a ti oči rosiš zakaj,
vse prekleto bi na mene zlil in žal,
vse prekleto bi na mene zlil in žal,
naše sanje in življenje bi prodal.
In to grize me naprej,
v zmago zrem a ti ob men,
a naslednji dan,
vse je to zaman,
ko boli o tebi ni,
niti sledu.