Samo en dan je ostal, samo en dan.
Oddajamo ostale, mi gremo drugam.
Dons krademo vsi,
dons smo žival, lastnine več ni.
Dobil’ smo možgane od divjakov
In krila za let do oblakov.
Nej pade sonce v ocean,
Nad nami bruha nej vulkan,
Za ns je dost, da mamo
Moč in znanje, s čimer sanje
In mašine dvigamo v nebo nad vse,
nej spijo oni, ki ne vedo,
Da je zadn dan in zadn dan,
Ta zadn dan ne zdi noben.
Milijon mašin na nitroglicerin grmi v nas.
Ni sile, ni dnarja in ni ga vladarja,
K’ bi ns ustavu in zamenu obr’z.
Preden vstanem, se ozrem,
Zdej je uničen vsak problem,
Dvigujem roke in telo,
Na vrh vesolja v zvezde gremo
In mašine dvigamo v nebo nad vse,
nej spijo oni, ki ne vedo, da je zadn dan.
Nej spijo ti, ki ne vedo…
Ns napaja divja B mashina se ne vda.
Mašine dvigamo v nebo nad vse,
nej spijo oni, ki ne vedo, da je zadn dan.
Nej spijo ti, ki ne vedo…
Ns napaja divja B mashina, ki nikoli se ne vda,
Se ne vda…