Tisoče let človek že govori,
zgodbe o sebi in kam gremo mi,
eni vidijo strah v vojnah in zlu,
drugim bliža se čas,
ujet v večnost miru
in vedno se najde nekdo k nori.
Jaz pa nimam besed,
da bi spregovoril o tem,
in ne najdem stvari,
ki kažejo kam gremo mi,
jaz prisegam na čas,
ki danes je je pri nas.
Saj lahko se zgodi,
da naenkrat postanem
vladar vseh planetov
in hujše stvari,
ko glava ostane na zemlji,
telo pa zbledi.
Roke ljudi betonirajo svet,
zajtrk sestavljen iz samih tablet,
a zjutraj še se zdani,
zvečer pade mrak,
človek je še iz krvi,
telo še zmeraj rabi zrak,
in sonce še nima namena umret.
In ker nimam besed,
da bi spregovoril o tem,
in ne najdem stvari,
ki kažejo kam gremo mi,
jaz prisegam na čas,
ki danes je pri nas.
Saj lahko se zgodi,
da naenkrat postanem
vladar vseh planetov,
in hujše stvari,
ko glava ostane na zemlji,
telo pa zbledi.
Saj lahko se zgodi,
da naenkrat postanem
vladar vseh planetov,
in hujše stvari,
ko glava ostane na zemlji,
telo pa zbledi.