Tu stojim,
kot kip v tvoj spomin
in pogled
v prazno je ujet.
Le še lahen veter boža me,
boža moje neme ustnice.
Čas med prsti
tiho mi polzi.
Ne zaceli ran usojenih.
A bližina tvoja še živi,
vedi, vedno tu ob meni si.
Ta bližina tvoja še živi,
vem, da tu nekje ob meni si.
Kriv sem, da nisem ti
grel tistih hladnih dni,
ko v bolečini čisto sama
se borila zase si.
Kriv sem, odpusti mi,
ujeta v mrak luči.
Še samo nebo bi zajokalo,
da bi pomagalo ti.
Pred menoj
na tisoče poti,
le počasi tkejo se v sledi.
In ko zadnji zastor padel bo,
ni me strah, za vedno s tabo bom.
Ko še zadnji zastor padel bo,
ni me strah, bilo mi je lepo.
Kriv sem, da nisem ti
grel tistih hladnih dni,
ko v bolečini čisto sama
se borila zase si.
Kriv sem, odpusti mi,
ujeta v mrak luči.
še samo nebo bi zajokalo,
da bi pomagalo ti.
Oprosti mi…
…ko v bolečini čisto sama…
Glej me, ko do tebe poletim.