Je to res,
si še tu,
globoko v meni,
nekje tu ob meni?
Je bil to
le ples
ali slepi objemi,
čisto zgubljeni?
Brez prihodnosti,
ranjenih oči,
gledaš me, a še bežiš.
Ujeta v trenutku,
kot je cvetje v vetru,
daleč od oči in
daleč od srca.
Ujeta v trenutku,
kot pomladno sonce,
ki stopi še zadnje
upanje snega.
Je to pot
do tja,
kjer se več ne poznava
in le sence za nama –
Hodijo
do tistih vrat,
kjer nekoč si mi rekel,
da vse lahko imava.
Zdaj pa ti si ti,
čisto druga jaz,
ljubim včasih dobro znan obraz.
Ujeta v trenutku,
kot je cvetje v vetru,
daleč od oči in
daleč od srca.
Ujeta v trenutku,
kot moreče sanje,
stara melodija,
ki jo vsak pozna.
Ujeta v dotiku,
kot je cvetje v vetru,
tiho uvenelo,
kot utrip srca.