Sama na dežju,
čakam, je sploh kdo še tu?
Naj ostanem ali grem?
Kam naprej jaz več ne vem.
Sivo je nebo,
spralo vse, kar je lepo,
barve mojega sveta,
bitje tvojega srca.
Povej mi, kje je pot nazaj,
povej mi kdo si, kam in kaj,
a boš ostal,
upanje mi dal?
Povej mi, kje je pot nazaj?
Ne sprašuj me več “zakaj?”.
Le ti to znaš,
zame ustavit’ čas.
Tiho na peron
se usedem, je to on?
Tista usta in oči,
spet vse barve oživi.
Tvoj objem in smeh,
majhne lučke v očeh.
Kaj je siva, kje je strah?
Tvoj poljub zdrobi ga v prah.
Zaupaj mi srce,
ker dala bi ti vse.
Vem, da lahko,
vem, da lahko.
Kje so odgovori?
Zdaj sva le jaz in ti.
Vem, da lahko,
vem, da lahko
spet se nasmejim.