Vem, premlada si bila,
kot ptica v vetru izgubljena, zasanjana,
vse poti srca odprte so bile,
a le ena prava je bila,
ena do mojega srca.
Vem, premlada sem bila,
kot ptica v vetru izgubljena, zasanjana,
iskala srečo sem, a slepa sem bila,
nisem našla je poti,
poti do tvojega srca.
Daj, odpri mi vrata ti,
v zvezdah iščem luč, a je ni,
dežne kaplje mi zakrile so še zadnjo sled,
le kje si ti?
Daj, odpri mi vrata ti.
Nisi vedela, kako boli,
da tako težko je, ko me ni,
ko tvoja duša tava v temi,
oprosti, draga, mi.
Vem, ljubiti nisi znala,
ker premlada, ker premlada si bila, si bila
in ko v temi duša tava,
vem, kako je, da boli,
a žal prepozno si spoznala,
spoznala zdaj, ko me več ni, me več ni.
Daj, odpri mi vrata ti,
v zvezdah iščem luč, a je ni,
dežne kaplje mi zakrile so še zadnjo sled,
le kje si ti?
Daj, odpri mi vrata ti.
Nisi vedela, kako boli,
da tako težko je, ko me ni,
ko tvoja duša tava v temi,
oprosti, draga, mi.
Daj, odpri mi vrata ti,
nisi vedela, kako boli,
da tako težko je, ko me ni,
ko tvoja duša tava v temi.
Daj, odpri mi vrata ti,
še vedno ljubim te,
daj, odpri mi vrata ti,
oprosti, draga, mi,
za naju upanja več ni.