Nebo zapira se, gledam te,
kako pripravljaš se na boj.
Zdaj ni več milosti, nora si,
če le pomisliš, da bo tvoj.
Kar pozabi ga, ker vedno zmagam, če samo želim.
Komaj čakam to, da me vidiš z njim.
On je pravi strup,
ki polzi po žilah do srca,
ko mi vzbuja up,
dviga me visoko do neba.
On je pravi strup,
smrtna doza sreče in strasti,
za tebe bo obup,
a za mene pot do večnosti.
Na meji panike čakam ga,
da stopi čez moj prag.
Kot senca upanja muči me,
bo zame angel ali vrag?
Ne računaj nanj, si le prah na moji poti do nebes.
Raje se predaj, tokrat gre zares.
On je pravi strup,
ki polzi po žilah do srca,
ko mi vzbuja up,
dviga me visoko do neba.
On je pravi strup,
smrtna doza sreče in strasti,
za tebe bo obup,
a za mene pot do večnosti.
Kakor čarovnija
nežno me ubija,
ta občutek mi je znan,
on je spet na robu sanj.