Tekstovi.me

Pročitajte tekst Sončno dekle od autora: Rebeka Dremelj

Sončno dekle

Rebeka Dremelj
Jutro zbudi me v lep sončen dan,
morje se v dalji blesti,
ta dan je lepši bolj nasmejan,
zavre nemirna mi kri.
Mi rekel je da njegova sem,
zdaj vroče se ljubiva,
še vedno slišim odmev glasu,
ki nežno mi šepeta.
Da sem lepa, kot noč zapeljiva,
da sem zanj, kot metulj nagajiva,
da živim, da kipim sončno sem dekle.
Plešem v ritmu tolkal in kitare,
v divjem plesu me glasba prevzame,
srečna sem, da živim,
sončno sem dekle.
Večer na plaži v siju zvezd,
v očeh mi ogenj gori,
srce razbija ob zvokih strun,
v meni sreča kipi.
Mi rekel je da njegova sem,
zdaj vroče se ljubiva,
še vedno slišim odmev glasu,
ki nežno mi šepeta.
Da sem lepa, kot noč zapeljiva,
da sem zanj, kot metulj nagajiva,
da živim, da kipim sončno sem dekle.
Plešem v ritmu tolkal in kitare,
v divjem plesu me glasba prevzame,
srečna sem, da živim,
sončno sem dekle.
Le moj je ta svet,
le moje so sanje ne bo,
saj dal mi je vse,
ko šepnil mi je na uho.
Da sem lepa, kot noč zapeljiva,
da sem zanj, kot metulj nagajiva,
da živim, da kipim sončno sem dekle.
Plešem v ritmu tolkal in kitare,
v divjem plesu me glasba prevzame,
srečna sem, da živim,
sončno sem dekle.
Da sem lepa, kot noč zapeljiva,
da sem zanj, kot metulj nagajiva,
da živim, da kipim sončno sem dekle.