Draga moja, dan se diela
spiet se u griče mi modi
škoda je, ke tuk maš diela
če ne lohk be šla še ti.
Gor do Slajke ja uriežem
na Armanuc še letim
ene ruožce vase ulijem
de se luoži nzaj spostim.
Draga moja, kej se kriegaš
se me sam dvie ure nau,
kuj ja mahnem gor na Bliegaš
razn, če me kej ustav.
Hit se kuod debata vname
tak je pač polansk bontuon
če slučajn skarbiel teu zame
kar poklič gor h Andrejuon.
Kadar te zanese čez polanske griče
slišu boš tišina sried zelenih trav,
von s tega šundra te narava kliče,
ledje sa vesieli cajt pa se ustav.
Draga moja, kie do južne
gor na Javarč letu bom
pol naprej pa kar čez Lučne
skoz dolina pridem von.
Včeri ke sn mal zamudu
si pa gard me gledala
zutri z mačkam sn se zbudu
ti s’ pa zraun sikna bla.