Kdor je čisto sam na svetu,
naj posluša pesem to,
da vsak dan bo videl v letu,
da ob njem je še nekdo.
Že prav vsaka majhna sreča
vredna je, kot kup zlata,
saj so srca solz čuteča
pa čeprav osamljena.
Sončni žarek vsako jutro,
vse osamljene zbudi.
Vsak pogreša nežno roko,
ki je od nikogar ni.
Čaka, išče košček sreče,
da prišla bo od nekje.
Košček sreče, ki želi si,
jo osamljeno srce.
Vsakega sreča enkrat obišče.
Tudi, če sam si na svetu ti,
enkrat vse zraste in pogorišče.
v travnik cvetoči se spremeni.