Čeprav si sidro nocoj,
ne bom ostal več s teboj,
saj gre vihar, ki bo jadra razvil.
In bom presekal vrvi,
da bom odjadral v noči,
v nove kraje, kjer nisem še bil.
Lepega dne, ko prerezal
bom tvoje vrvi in odjadral bom proč
med viharje v temno noč,
kjer so novi obrazi,
ki danes ob tebi jih ni.
Tistega dne bova sama,
mrtvo bo morje in tih ocean.
Ko bo vsak pogled zaman,
iz meglic se bo dvignil
popoldanski veter močan.
Čeprav si sidro nocoj,
ne bom ostal več s teboj,
saj gre vihar, ki bo jadra razvil.
In bom presekal vrvi,
da bom odjadral v noči,
v nove kraje, kjer nisem še bil.
Lepega dne, ko prerezal
bom tvoje vrvi in odjadral bom proč
med viharje v temno noč,
kjer so novi obrazi,
ki danes ob tebi jih ni.
Kaj pa tedaj, ko boš sama
in bo med nama vsaj sedem morja?
Koga našla boš takrat,
da s teboj bo v svetu,
ki velik je največ za dva?