Komaj sonce zahaja, v sobo se prikrade mrak,
vse se stalno ponavlja, spet sem s tabo zadnjikrat,
in ko pridejo jutra, si želiva spet noči.
Kot da najina noč ne bo končana,
ko se novo jutro budi.
In ko bom spet odšel rekla boš,
naj mi bo lepo, naj bom srečen za oba,
vem zaprl bom oči, sanje pregnal,
tujca bova brez srca.
Vendar svet se obrača, za nočjo prihaja dan,
spet se vračam z večerom, spet gradiva svet,
neznan,
in kako naj ti pojem, če o naju pesmi ni,
kot da rada bi čas nazaj vrnila,
bova šla po svojih poteh.
Nobenih skrbi,
srečo imaš na vrvici.
Prijatelji in ti, tjarampadadi,
sreča na vrvici.