Dvajset let, prezgodaj za spomine,
preblizu so stvari, ki jih več ni.
Dvajset let, kako to hitro mine,
a glasba še diši kot tiste dni.
Profesorji, zdravnice in večni prevaranti,
vsi smo kar naenkrat zopet maturanti.
Spet smo noro mladi,
čutimo ritem pomladi,
v objemu generacije
znane vibracije.
Ni več važno, kdo si,
isti veter nas nosi,
iz polja gravitacije
znane vibracije.
Dvajset let, kot da bilo bi včeraj,
čeprav je dolge zgodbe pisal čas.
Dvajset let, a nekaj bo za zmeraj
ostalo kot pečat globoko v nas.
Sodnice, inženirji in večni diletanti,
vsi smo kar naenkrat zopet maturanti.