Pogled v prazen dan,
kot da spim
in ne živim
več svojih sanj.
Kdo sem in kam sploh grem,
ne vem,
a čutim ta nemir,
iščem pravo smer.
Nič ni tako, kot je bilo,
a zame je meja le nebo
in zdi se mi, da bi lahko
ustavil in obrnil to kolo.
Nazaj zavrtel bom ta svet,
nazaj v leta mojih let,
zdaj vem, v brezvetrju idej
nazaj je zame pot naprej,
pot naprej.
Predolgo sem iskal
nekaj, kar nekoč sem že spoznal,
zdaj pa hočem to nazaj,
točno vem, kako in vem, zakaj.
Nič ni tako, kot je bilo,
a zame je meja le nebo,
ni še prepozno, še je čas,
da v ogledalu najdem svoj obraz.