Me je prosa sosed Tina,
da mu zrihta raufnk bi,
ker mu stari doj je padna,
se po koči mu kadi.
Cejak sn si vküp poiska,
empar, kelo in bleištift.
Kar prek plota te sn skoča,
sosed Bino ma luči.
Ometavlem, zaribavlem,
švic po ksihti si lovin.
izpod brajd me Tina lüka,
šmarnico si jaz hladin.
Vaservaga dve ma oki,
meter hujdo kratki je,
kela več me ne poslüša,
raufnk strašno zible se.
Feliks naš zidar je pravi,
žejo s šmarnico gasi.
Veseljak je po naravi,
obraz rdeč mu nos krasi.
Feliks naš zidar je pravi,
žejo s šmarnico gasi.
Raufank že stoji postrani,
bejšte, bejšte, sosedi.
Skoro že sn likof bija,
za košaro gor sn dja.
Malo rikverc še sn stopa,
te pa blo je hopala.
Z rušta jaz sn doj telebna,
sn si zlama rebre tri.
Ti ferdaman naš frjola,
Jezos, Jezos kak boli.