Pred leti, ko dedek so pjebek bili,
po črešjah radi so plezali,
bli vejki so znani vaški falot,
kak tisti Balaševičev kokot.
Pasli so čehi jih fsako noč,
da prišli obirat to črešjo drgoč,
a drajsali tisto so letno večer,
zatožli sosedu so, Mihi pa hčer.
Moj dedek je bija ta glavni,
niše na vesi ne bija kak on,
če ledični dedek bi gnes bili,
si črejšjo kako bi ftrgali.
So sosed ga zgrabli pa kuj pred oltar,
z Mickoj sta bla res srečni par,
štajerski bija je on Don Juan,
dokič zapüsta ni ledik stan.
So leta minula, se dedek smeji,
rad se on spoti na mlade dni,
a črešje je bira in bija falot,
kak tisti Balaševičev kokot.