Sonce žgalo je moreče
na otoku tam nekje,
polni sonca, polni sreče
marakujin sok smo pili.
Pristopila je molčeče,
se nasmehnila samo,
jaz pa zmeden, polnim sreče
sem zapel jim pesem to.
Mara, Mara, Marakuja,
to zamorsko je dekle,
Mara, Mara, Marakuja
njeno sladko je ime.
Mara, Mara, Marakuja
boljša od balade je,
Mara, Mara, Marakuja
deklica za mene je.
Ko zvečer prižgejo sveče,
ko na otok pade mrak,
v srcih iskre so žareče,
Marakujo ljubim jaz.