Tiho gledaš me,
le kako naj ti povem.
Ves sijaj besed,
nekje v vetru je ujet.
Ko vsaj malo bi,
znal prisluhniti,
ko lahko bi razumel,
me malo rad imel.
Le še zadnji nasmeh
z ustnic ti vzamem,
le še zadnji dotik
v spomin ujamem,
preden grem tvoj pogled,
spomni me, da res odhajam,
vem, ostati tu ne smem.
Morje, sonce, smeh,
če jih čutim na dlaneh.
Poljub, dotik teles,
še želim si zadnji ples.
Ko vsaj malo bi…
Le še zadnji nasmeh..
Le še zadnji dotik…
Ne, nič več se ne bom,
teh ustnic dotaknila,
ne nič več se ne bom,
v tvoj objem privila,
preden grem, tvoj pogled,
spomni me, da res odhajam,
vem, ostati tu ne smem.