Nocoj puščam zate luč prižgano,
da kaže ti pot do mojih vrat.
Na mizi rože, vino je izbrano,
mesto odšlo je tiho spat.
Brez tebe zaprt sem v nevidni ječi
in mizo sem molče potisnil v kot.
Bom zopet moral piti sam ob sveči,
njen plamen do tebe išče pot.
Kaj naj storim?
Naj kličem bogove?
Samote želim,
razdreti okove.
Naj me tvoja koža boža,
prosim, ne ostajaj z njim.
Da ob meni bi zaspala,
to je vse, kar si želim.
Naj me tvoja koža boža,
vsak dotik tako poznam.
Veš, brez tebe več ne morem,
veš, težko je biti sam.