Včasih narobe ti gre in čudno križajo se poti,
ne najdeš tople dlani pozabljen si.
Prehodiš mnogo puščav, nikjer ne najdeš oaze,
pa vendar veš, da nekje spet ti boš doma.
Ko si na tleh in ko si sam,
nate še misli nekdo, v tvoji se srajci prebudi.
Ko si na tleh in ko si sam,
nekdo s teboj bi bil rad, vrnil ti stari zaklad.