Srce ob misli nanjo
vedno sladko vztrepeta.
Kot pomladna trava
v vetru nežno plapola.
Zdi se
kot da bi s poletjem
se poljubljala.
In pletla kite na spomine
njenih zlatih las.
Kdo ve zakaj,
še njeno mi ime živi
na ustnicah?
Kdo ve zakaj,
ona več ne vrne se
v najin dom?