Kadarkoli hočeš,
poglej me v srce.
Videla boš, z njim bi
lahko te vso prekril.
Kot prekrije cvetje vsa
polja na pomlad,
kot prekrije luna vso
zemljo, ko gre spat.
Kadarkoli hočeš,
poglej me v oči.
Videla boš z njimi
lahko objamem te,
kot objame rosa vse
trave jutranje,
preden sonce se zbudi
in jih osuši.
Ali veš,
da lahko bi zate spet lagal?
Ali veš,
da bi jutra zate vsa prebujal?
Ali veš,
da ko tebe ni je čuden dan?
Ali veš, da ko pride mraz,
nežno bi te grel?