Na večer v daljavi sanjavi zvon milo zapoje,
v srcu prebuja spomine mladosti spet moje.
Kot deček sem tekal čez trate v večerih vse zlate.
Vsi v naši družini sončne dni smo užili.
Najlepše bilo pa je v prazničnih dnevih prijaznih,
ko v pražnjih oblekah ob cerkvi bili smo vsi zbrani.
Obrazi bili so vsi srečni in vsi nasmejani.
V naša srca se zlila pesem je iz zvonika.
Slovenski zvon v duši zveni (bim bam bim bom).
Zmeraj spominja me na dom, ki ga več videl jaz ne bom.
Slovenski zvon v duši zveni (bim bam bim bom).
Čaka te zemlja slovenska, čaka tvoj mili dom.
Me daleč od doma odnesla življenja je reka.
Med sivim betonom vsakdanja mi sreča odteka.
A kadar se v daljni tujini zbudijo spomini,
iz zvonika oglaša se mi pesem domača.