Potujem v daljave po krajih domačih,
po malih slovenskih vaseh,
prepevam vse dneve s kitaro ob sebi
o svojih najdražjih ljudeh.
Potujem kot pevec, ki rad bi pričaral
vsaj kanček veselja v očeh,
prepevam o sreči, ki nosi ljubezen
jo v nežnih prelepih dlaneh.
Postoj, postoj,
nocoj z menoj!
Srce je popotnik,
povsod se razdaja,
nikjer ni mu kraja,
ljubezni opaja
do konca se.
Potujem v daljave po stezah neznanih,
od hribov pa tja do morja,
prepevam vse dneve o malih lepotah,
ki vsakdo jih v sebi ima.