Na žurki sem jo nekoč spoznal,
nosila je modro minico.
Njeno srce je gorelo zame,
a jaz se ji nisem predal.
Naslednje jutro bilo mi je žal,
pa kaj morem za to.
Tolažbo sem našel v špricerju,
prebolel ljubezen sem to.
Kavboj sem čisto pravi,
do lahne sreče nič mi ni.
Ko vranec moj zarezgeče,
odjezdim pod Gorjance k ljubici.
Od takrat minilo je sedem let,
pozabila je name.
Ima že tretjega moža
in čez cesto en’ga šnavceljna.
Res minilo je že mnogo let,
pozabil sem na njo.
Pijem zdaj že tretjega,
saj imam jih na pretek.