Oh, ta ljubezen, kako se igra
to igro med nama – kdo zmaga, kdo se preda.
Še pride dan, ko izgubiva
in pride dan, ko spet zagoriva.
A vem, da sem tvoja, ti veš, da si moj,
poljubi me nežno, zapleši z menoj.
Na valček zavrti me v soju luči,
potopi globoko se v moje oči!
Me primi za roke, me stisni v objem,
ustavi trenutek, le midva sva v njem.
Vsa leta ujeta so v najin ples,
s tabo se vedno dotaknem nebes.
Še pride kak dan, ko te sploh ne poznam.
Kdo sem jaz? Kdo si ti? Ko ni besed, najbolj boli.
A jutro prinese mi tvoje oči,
v njih je odsev vseh najinih dni.