Vedno odveč ti je, da zadržujem te.
Daj vsaj potrudi se beseda, dve da premami me.
Vsaj tokrat reci mi iz oči v oči vsaj hvala iz srca.
Naj tvoja slaba vest opere se do dna.
Vsaj kamen vrzi mi, v obraz da zaboli.
Da vsaj začutim te, povej da ne sprašujem se.
So tvoje ustnice nocoj tako zelo utrujene
so naveličane besed da ljubiš me.
V ogenj zdaj obleci me in brez skrbi odidi,
če solza umaže me, ne zmeni saj se ne vidi.
V ogenj zdaj obleci me in brez skrbi odidi.
Naj žalost pogasi, jaz nimam več moči
jaz nisem kakor ti.
Vsaj kamen vrzi mi, v obraz da zaboli.
Da vsaj začutim te, povej da ne sprašujem se.
So tvoje ustnice nocoj tako zelo utrujene
so naveličane besed da ljubiš me.
V ogenj zdaj obleci me in brez skrbi odidi,
če solza umaže me, ne zmeni saj se ne vidi.
V ogenj zdaj obleci me in brez skrbi odidi,
naj žalost pogasi jaz nimam več moči
jaz nisem kakor ti.