Ne, nič ne reci mi, odpri vrata žalosti,
vsaj s hrbtom proti meni,
vsaj, da me zaboli.
Reši me, Noe, Noe,
veš, da moje je življenje tvoje,
s prsti mi pobožaj obraz,
v vetru naj zaslišim tvoj glas,
ko na steni upanja slutim poraz.
Ne, nimaš te moči,
naj ti glas zadrhti,
kot mlad vojak na straži
zruši most moje nežnosti.