So včasih prav čudne ljubezni poti,
nikoli ne veš, kdaj in kje se zgodi,
se zvezda utrne nekje na sredi poti,
ljubezen umre in z njo se nova rodi.
Jaz rada bi šla nekam na konec sveta,
ti nisi pokazal mi vrat do neba,
si sanjal nevesto, zgrešila sva cesto,
izgubila sledi, več nazaj ni poti.
Nekje v bližini Ptuja postala sva si tuja,
saj že lani v Ljubljani bilo je kot na dlani,
drugi dal si srce,
v centru Maribora končala se je zgodba najina,
zdaj mene vabi že nekdo v Mursko Soboto.