Js sm biu postaulen na svet, da se naučim žvet,
mogu trdo bom delat, če bom hotu kej met.
Starši me učil so, a niso vedl,
da sm jst biu za blokom z unimi k kadil so,
pil so, delal pizdarije so razne,
tekmoval kdo hitrej avtoradijo mazne,
vadijo zvočnike, kradejo plazme,
k bi vidu kok hitr se trafika isprazne.
Od čika do trave, da kdo ne opaz me pazu,
u šoli morm rečt sm se kr dokazu, no
nekak u izi prlezu do faksa,
pa sm hitr vidu, da nekak bol leži mi praksa,
redna služba, plačuje se taksa,
ista družba, “puff puff pass”, neki tazga.
In čeprou sm brouk pa ga smoukam že doug,
u seb vem, da nism slab člouk, pa kaže …
Loh bi delu šolo, ampak ne,
loh bi kdaj ustou pred enajsto, pa ne gre,
loh bi delu to, loh bi tist, loh bi nč, loh bi use,
ampak ne, men je čist všeč tko, k je …
Loh bi biu odvetnik, pa ne gre,
loh bi meu kej več pr teh letih, ampak ne,
praujo loh bi to, loh bi tist, loh bi nč, loh bi use,
ampak ne, men je čist všeč tko, k je …
Pa mi je rekla mt, dej Boštjan uzam se že u roke,
nej delam neki, nej se izogibam stoke,
lej kok si str matr, lohk bi meu že otroke,
js pa čudn jo pogledam, rečm “dobr mam, ok”,
ne mi tok, sej maš prou, sm odrasu,
sam kr se pa tiče otrok, use ob svojem času, lej,
ne rabš nč srkbet, sej se mi ne fučka,
k bo pršu čs taprau, boš tud ti dobila vnučka, veš,
do takrat sva pa js pa moja muska,
zanjo bije moj srce, zanjo grejo čustva.
Biti hrana so, studijo je dom,
tm mi igramo se, delamo ludilo na mikrofon.
Počutmo se živo, k šermo pozitivo,
k končamo, gremo eni na đoint, drugi na pivo in
tko nekak zgleda moj navadn dan u letu
in ne bi ga spremenu za čist nč na svetu.
In vrjemte mi, nism meu plana delat hitiča,
hotu sm sam, da spoznate Boštjana Nipiča.
In tale bitič ja, kliče tega Nipiča,
kje je tretja kitica? Sej veš,
da to kr Nipič ma, Nipič da, kr uprašte okol,
tak k sm, bom ostou, spremenu se nam nikol!
In delu bom rokenrol, pop, haus al pa regi,
furu svoje cune s filingom, tajt al pa begi, štekaš?
Obleka itak ne nardi človeka,
obleko nardi človk že od pamtiveka.
Morm it, ker se tale kitica izteka,
zato bi rd povedu sam še tole predn neham, veš…
Zame pomembn je to kar čutm
in tega ni na seznamu stvari k jih loh kupm
in dobu bom use, če bom delu pa biu ustrajn,
pa tud če ne, ne bom pozabu s kje prhajam.