A mi ščijemo u reke,
lepe počutmo se sam, kadar furamo nove obleke,
pišemo čeke, smo duše ujete,
denar je vladar in zmer daljše so čete,
mamo občutke unete, trenutke preklete,
smo lutke, da plavamo, rabmo plavutke, ljudi prizadete
ne zdravjo zdravniki, jih zdravjo tablete,
use se prenaša,
kako se u resnici počutš, noben ne upraša,
punca ušla ti je, čudn se obnaša,
ne mara te več, ker bi raj bogataša,
predraga je maša, cenejša je flaša,
življenje je tako, da ne prizanaša
in draga je paša,
čeprou se zavedamo, ogenj počasi ugaša.
Mine noč, pride dan, spet miljon uprašanj,
sam izmika se odgovorom, rajš se menja program,
ni hvaležnosti, morale, ker use nam je dan,
usak za sebe, za ostale ko jih jebe in se obrnemo stran.
Prosm vs, kdo še ohranja okolje, nimamo volje,
dons je važn, da mamo tist,
kar poganja motorje, nafta in olje
in pol se sprašujmo, zakaj tok pištol je
in človk se klanja Bogu, sanja u vesolje,
upa na bolš, ker ni mogu na morje,
ma, kako okolje,
lej, moški smo prasci, ženske so drolje,
to so primeri osnovni, še zmeri smo bolni,
prazni navznotr, a sebe smo polni, ja, sebe smo polni,
use bi ustavl, če neki nam prou ni,
manjšina na ladji, večina na čolnih,
če slučajn ker potopi se, nam žou ni,
ljudje v oklepajih, problemi masovni,
na top položajih sami kreteni popolni.
Mine noč, pride dan, spet miljon uprašanj,
sam izmika se odgovorom, rajš se menja program,
ni hvaležnosti, morale, ker use nam je dan,
usak za sebe, za ostale ko jih jebe in se obrnemo stran.
In mi pač jemo živali, matr, smo čudni,
smo edine živali, k sanjamo budni,
nameni pokvarjeni, narjeno uljudni,
navidezno dobri, vseeno ostudni,
smo edini, k sekamo glave, ne štekamo sprave,
je plima, oseka, k reka zašteka, nastopjo poplave,
mi glupi smo željni papirja in slave,
željni zabave, poberamo stave,
ne vemo pa gremo ustvarjat države,
med sabo se molzemo, k da smo krave,
ustvarjamo meje namest povezave,
besede so močne, šibka dejanja,
preveč smo pohlepni za sodelovanja,
možgani na paši, prazna lobanja,
komba porazna, kdo komu se klanja?