Plamen utopim, nisem mamin sin,
žejo ti z lahkoto pogasim.
Le nasmehnem se, zdaj prepričam te,
da v dvoje vedno lepše je.
Že jutro krade nama dragulje, zlato.
Čakam nate “mi amor, baila, baila”, plešiva nocoj,
sama sva, le luna se smehlja, ko gola skačeva.
Pridi bliže “mi amor”, da vzamem te takoj,
preden pade moj naboj.
Dih zastane ti, ko predaš se mi,
moje, tvoje eno je v temi.
Nežno šepetaš, ljubiš, trepetaš,
dobro veš, da z mano vse imaš.
A jutro krade nama dragulje, zlato.