Prišel večer je, sedim na robu postelje,
ko božam ti obraz, se nemir miru preda.
Ob tebi ožive slike iz otroških dni,
upam, da je daleč dan, ko le v spominih najdem te.
Ostani ob meni vsaj še nocoj, počasi izgubljam te.
Prišel je čas, da ti priznam, ljubim te bolj kot se ti zdi.
Oprosti za vse neprespane noči, za težke besede.
A ti nasmehneš se mi, ker veš, da v meni živi tvoja kri.
Življenje kliče me, pravi naj zbudim se že.
Prihaja mojih pet minut v predstavi brez konca.
Malo me je strah, ker nevem, če boš ob meni ti,
a ti me primeš za roko, tvoj pogled mi govori…
La la la…,
da v meni živi tvoja kri.
La la la…
Oprosti za vse neprespane noči, za težke besede.
A ti nasmehneš se mi, ker veš, da v meni živi tvoja kri.