Včasih črna prekrije zeleno,
žarek sonca jeseni zbledi
in če misliš, da to ni pošteno,
le zaupaj mi.
Spomni se, da sva skupaj ujela
malo sreče in malo strasti,
vse kar zdaj sva in kar sva imela
naj ti govori.
In zaupaj,
saj sva skupaj,
nekaj nežnega
z nama se igra.
Le zaupaj,
saj sva skupaj,
naj ti iz srca
sije mavrica.
Bodi reka, ki teče zagnano,
bodi polje, ki vedno rodi,
bodi morje še neraziskano,
gora, ki stoji.
Bodi misel, ki rada nasmeje,
bodi čustvo, ki divje gori,
bodi človek, ki hodi hitreje,
bodi brez skrbi.
In zaupaj,
saj sva skupaj,
sila čudežna
z nama se igra.
Le zaupaj,
ne obupaj,
konec koncev sva
le zaljubljena.