Gledam v malo prašno okno,
kaplje rišejo smer.
Brez odtenka je sonce,
brez barve moj svet.
V globini te tišine
me najde nemir.
Neusmiljen je čas,
kot je zguban obraz.
Dragi, moje si vse, minuta v večnost spreminja
ta večer brez tebe, si mogoče vedel?
Dragi, moje si srce, a sem krivična bila,
da sem lažje šla od tebe, si mogoče vedel?
Včasih lažje le od daleč
vidiš bolje vse.
A brez smisla je smeh,
brez tebe zdi se kot greh.
Takrat sem res v to verjela,
da skupaj midva
sva najboljša stran
drug od drugega.
Dragi, moje si vse, minuta v večnost spreminja
ta večer brez tebe, si mogoče vedel?
Dragi, moje si srce, a sem krivična bila,
da sem lažje šla od tebe, si mogoče vedel?
Pusti, pusti me, da vsaj napol živim,
se z nasmehom preslepim.
In pusti, pusti me, da te prebolim,
najdem svoj mir, odletim.