Sanju sm svet brez bolečine,
svet v kerm smo vsi otroci iste domovine,
Vsi iz iste družine,
sanju sm svet v kerm skupi se igrajo,
otroci vseh ras in ver, čeprov jezika ne poznajo,
nč več revnih in bogatih,
bilo kje pod soncem se pojavš si v družbi seb enakih,
nč več vojn zard denarja,
problemi se rešujejo za mizo, ko se človk s človekom pogovarja.
Sanju sm svet v kerm ceu sistem deluje,
tko da, vsak si lahk prvošč, da svoje sanje zasleduje.
Svet, kjer ni treba bit zadet in živet v omami
zato, ker se počutmo sami, ker ni samih,
ni osamljenih, ni prevaranih in ni izdanih,
ni zlorabljenih s strani bolanih
ni pregnanih iz lastnih domov,
sanju sm, da svet je lep postau
in da sm našu to, kar sm iskau… Svet za umret.
Ker to ni svet v kerga hočm vrjet,
to ni svet, v kerm hočm živet,
če je treba spet in spet se borit,
sm prpravljen kri prelit,
če kri pomaga tale svet spremenit.
Ker to je svet za umret,
ker to ni svet v kerga hočm vrjet,
to ni svet, v kerm hočm živet,
če je treba spet in spet se borit,
sm prpravljen kri prelit,
če kri pomaga tale svet spremenit.
Vidu sm svet poln bolečine.
Solze v očeh ljudi, ko so ostal brez domovine.
Otroka iz razbite družine, ko je mamo spraševau
če je: fotr šou, ker se ga je sramovau, vidu
mlade talente, keri so obupal, ker so,
jih nevoščljivi bedaki v glavo fukal,
učitlje keri niso učil,
kvečjemu željo po znanju ubil,
v želji da bi vzgojil,
poslušljive robote,
keri sam nemo sledijo, vidu
kako dobrota skoz zgubi pred hudobijo,
vidu polna sodišča, vidu
da se reveža še zdej izkorišča,
igle v peskovnikih otroškega igrišča,
so kazale kaj ostane, ko se sanje zgubijo,
al pa še hujš, ko se sanje z rok spustijo,
vidu sm kako se lahk načela spremenijo,
če ti šuške zadišijo,
vidu svet in reku sam adijo.
In če, moja dejanja
ne prpeljejo do tega o čemr ta poba sanja,
Bla bo vsaj ideja,
kot pesm z radia, fraza iz teveja,
vrstica v knjigi, nima veze, bla bo vsaj ideja.
In če, moja dejanja
ne prpeljejo do tega, ker ta poba nima znanja
bla bo vsaj ideja
in nekdo jo bo pobrou in nadaljevau,
tm kjer jst več nism znau.
In počas se bo razvila,
vedno vrednost podvojila,
ko se bo delila in počasi,
ampak čist počasi, bo obliko dobila.
Do takrt jo bom nežno negovau
isku najbolši način, da bi jo lahk posredovau naprej.
In nej bo jasn, življenje bi dau, sam bom
živ ostau, sam da bi vam kljubovau
ker če, začnem vrjet v svet, k je lep
in če je vse samo ideja,
povem ti sam nebo je meja…