Na pomolu sam gledaš v nebo
in skrivaš solze, ona pa sama,
sama gre naprej.
A vem, da ti ne veš,
da že nekaj let potiho čakam
nora nate, zaljubljena.
Morda ti jutri bo vseeno,
zadela te bo puščica
in val ljubezni, nove ljubezni
te zadel bo kakor strela z jasnega.
Ljubi, ne ljubi me,
ne, ne sprašujem se,
oči začarane, svet z mano pleše,
poljubim sonce, ne vidim teme,
sam’, da ‘mam tebe,
sam’, da ‘mam tebe.
Nama je lepo,
za naju zvezde svetijo,
še bela luna bo zamižala,
ko na plaži vroč poljub
si bova dala.