Bojim se samote, bojim se hrepenenja,
bojim se življenja, ker ne vem več kaj je prav.
Rad bi šel po tvoji poti, rad bi ljubil kakor ti.
Res se trudim, a le človek sem, človek sem, brez moči.
Hodim po tej poti, a moj duh je še mehak,
padam, vendar vztrajno grem naprej.
Vem, da bom napravil še na tisoče napak,
a daj mi moči za nov korak.
Kot čoln brez krmarja, kot bilka brez opore,
v nevihti življenja sem svetilnik brez luči.
Rad bi šel po tvoji poti, rad živel bi kakor ti.
Res se trudim, a le človek sem,
človek sem, brez moči.