Jutri grem na morje, kako naj sploh zaspim,
vprašaj mojo mamo, kako takrat težim.
A meni je le važno, važno je le to,
od jutri naprej vse drugače bo.
Morje, sonce plaža, tak bo zdaj moj svet,
ko mi je prevroše, grem na sladoled
in še se zaljubim, zvezde mi preštej,
objemi me in me rad imej.
Ko sem na morju, se spremenim,
lahko se smejem in se sprostim,
doma je dolgčas, nikogar ni,
saj vsi na morje so odšli.
Čas prehitro teče, ko nam je lepo,
spet jesen prišla bo, vsem nam bo teško.
Le spomin na morje vedno bo ostal,
ko sva se razšla ta prstan si mi dal.
In ko vse teško se zdi, spomni se poletnih dni,
nekoč se bova spet morda tam ob morju srečala.