Najin svet
Natalija KrulecV soju luči, sva le jaz in ti.
Senca dveh teles, pleše najin ples.
Ta najin svet, poln je besed,
ko začarana, magijo odkrivava.
Modro je nebo, nama je lepo,
prepletava dlani, živiva v pravljici.
Iskrica v očeh, sreča v naju dveh,
pridi z mano in poglej, kam popelje naju.
O, ko dviga naju svet, jaz s tabo hočem pet,
vse do zore.
O, ta najin planet, jaz s tabo hočem štet,
zvezde previsoke.
V objemu noči, za naju luč gori,
ko zasanjana, spet odplujeva.
Vodi naju glas, skozi nori čas,
midva skupaj sva, spet zaljubljena.
Modro je nebo, nama je lepo,
prepletava dlani, živiva v pravljici.
Iskrica v očeh, sreča v naju dveh,
pridi z mano in poglej, kam popelje naju.
Senca dveh teles, pleše najin ples.
Ta najin svet, poln je besed,
ko začarana, magijo odkrivava.
Modro je nebo, nama je lepo,
prepletava dlani, živiva v pravljici.
Iskrica v očeh, sreča v naju dveh,
pridi z mano in poglej, kam popelje naju.
O, ko dviga naju svet, jaz s tabo hočem pet,
vse do zore.
O, ta najin planet, jaz s tabo hočem štet,
zvezde previsoke.
V objemu noči, za naju luč gori,
ko zasanjana, spet odplujeva.
Vodi naju glas, skozi nori čas,
midva skupaj sva, spet zaljubljena.
Modro je nebo, nama je lepo,
prepletava dlani, živiva v pravljici.
Iskrica v očeh, sreča v naju dveh,
pridi z mano in poglej, kam popelje naju.