Mimo mene, reka, tečeš
tiho, nič mi ne porečeš,
ko te ustavlja, prosi in te bara
v meni skrita želja stara.
Včasih si bila vesela,
ko ob tebi sva sedela,
a pred mano, reka, ti si skrila,
da kot jaz si vanj se zaljubila.
Rada bi ga spet objela,
dušo svojo mu pripela,
spet na rami mu slonela,
a si, reka, mi ga vzela.
Mimo mene, reka, tečeš
tiho, nič mi ne porečeš
in odnašaš stare mi spomine,
moje solze, solze bolečine.