Ta sijaj v tvojih očeh
zapeljuje me v greh.
Kje bi našla še moči,
da uprla bi se ti?
Kakor veter si zavel,
misli moje obnorel.
Sanjam, sanjam le še to,
da objemaš mi telo.
Naj zgodi se, kar se mora,
ljubi Bog, odpusti mi,
da srce nemirno moje
ne uboga pameti.