Ko pade na našo vas zvečer spet mrak,
spumnem se zgudneh lajt srajd našeh brajd.
Spet v mene se oglasi harmonika,
ku lejp spomin na vse otroške dni igra.
Mujo mladust polajpšala je muzika,
srčna radust deržino vso zvejzala je srajd srca.
Ati, dej, še enkrat zaigrej,
z muziko vse mi spet povej,
vse naj bo, kot bilo je prej.
Ati, dej, še enkrat zaigrej,
kot majhno punčko me
naprej še rad imej.
Pred mano s harmoniko vse dni stojiš,
viže igrat mi mile želiš.
Če sem bla kdaj žalostna, otožna vsa,
v lajpši svejt me peljala je harmonika.