Spomnim se še tistega dne,
ko prinesla mamica je
v pisani košari domov
štručko drobceno.
Celi svet je plesal okrog nje,
ona pa je jokala le,
vedno žejna, lačna bila,
moja sestrica.
V tvojih očkah iskrice žarijo,
moja sestrica porednica.
Tvoja mala usteca rdeča
vedno so v nasmeh nakodrana.
Preden spanček te zvečer obišče,
rada z mano malo počemljaš,
me z ročico drobceno pobožaš,
moker mi poljub na lička daš.
Zdaj minilo leto je že,
štručka zrasla v deklico je,
gor in dol po hiši raca,
z mano se igra.
Vse razumem kar govori,
mene kliče, ko se zbudi.
Zdi se mi, da čisto vsak dan
rajši jo imam.