So leta minila, odkar sem odšla
tedaj od hiše.
Spominov na dom in na plamen srca
pa čas ne zbriše.
Nikogar več ni, kjer bili smo nekoč,
a jaz še pridem.
Po luč, po mladost, po spomine, po moč
domov zaidem.
Na pragu domačije
začutim mlade dni
in solza v dlan se skrije,
pri srcu zaskeli.
Na pragu domačije
obstanem malo vsaj,
da duša se napije
spominov za nazaj.
Sem zdavnaj odšla, a se danes mi zdi,
bilo je včeraj.
Je daleč moj dom, a v srcu mi bo
ostal za zmeraj.
Nikogar več ni, kjer bili smo nekoč,
a jaz še pridem.
Po luč, po mladost, po spomine, po moč
domov zaidem.